Knjigo Pojedla sem anoreksijo, sem v prvi vrsti napisala zaradi sebe. Iskala sem nek zaključek svoje bolezni in priložnost sem videla v pisanju, saj sem se že od nekdaj najlažje izražala skozi besede. In, ko je bila knjiga enkrat napisana, sem ugotovila, da jo je škoda imeti le za svoj zaključek. Ne, dojela sem, da bi lahko knjiga Pojedla sem anoreksijo, pomagala še komu. Morda celo marsikomu. In zdaj, glavno vprašanje, za koga je ta knjiga?

V naslovu Pojedla sem anoreksijo nam na nek način naslov da vedeti, da knjiga govori o anoreksiji. In to o moji lastni izkušnji z anoreksijo – saj naj bi jo konec koncev le pojedla, kajne? Vendar ni res, da je knjiga Pojedla sem anoreksijo namenjena samo tistim, ki se soočajo s to boleznijo. Ta knjiga je mnogo več. V to verjamem. Če iz knjige izvzamemo anoreksijo in jo zamenjamo za katerokoli bolezen, ki izvira iz naše glave, ali pa celo samo za neko težavo, s katero se soočamo, je knjiga res primerna prav za vse. Knjiga Pojedla sem anoreksijo nam bo na začetku dala vedeti, da nismo edini, ki se soočamo z nečim s čemer se nihče drug ne.

Verjemite, veliko je na svetu ljudi, ki imajo probleme. Takšne ali drugačne. Hujše ali ne tako zelo pomembne. Povezane z boleznijo, ali pa s popolnoma nečim drugim. In verjemite, za veliko takih ljudi ne veste, ker je prav tako njih, kot je tudi vas, sram priznati, da niso popolni. In ta knjiga vam bo to dala vedeti. V vas bo vzbudila občutek, da niste sami. Pa tudi občutek, da se vam ni treba vašega problema sramovati.

V knjigi Pojedla sem anoreksijo si boste prav tako pustili dokazati, da življenje, preprosto povedano, ni neka pravljica, kjer bi bilo vse lepo in srečno. V življenju so vzponi in so padci. Pomembno pa je, da se ob padcu poberemo in vztrajamo naprej. Knjiga Pojedla sem anoreksijo vam bo to pokazala na ta način, da vas bo popeljala v doživljanje življenja mene – punce, ki je preživela veliko slabega in punce, ki je bila velikokrat zasmehovana, zanemarjena, pozabljena, prezreta in še mnogo več.

Vendar še vseeno punce, ki se je odločila, da mora temu narediti konec in ne sme dopustiti, da bo takšno njeno celo življenje. Punce, ki se je sama odločila in se prigrizka do sreče. Pa še vseeno sem punca, ki še vedno doživlja padce, seveda drugačne kot je bila takrat anoreksija, vendar še vedno moje življenje ni sestavljeno samo iz skokov na oblakih. Ker tako pač ne gre. Življenje nam ne pusti, da bi nam bilo tako lahko. Vendar boste v knjigi Pojedla sem anoreksijo dala vedeti tudi to, da se še kljub temu splača. Splača se izboriti svojo srečo in se boriti z vsakim padcem, kajti ob vsakem ponovnem dvigu smo nase ponosni kot še nismo bili. In zopet srečni. Zato se mi zdi, da bi morali knjigo Pojedla sem anoreksijo prijeti v roke vsi in se iz nje nekaj naučiti ter uporabiti v svojem življenju.